Homeopatska zdravila so pripravljena iz naravnih snovi mineralnega, rastlinskega ali živalskega izvora s postopkom redčenja in pretresanja, ki ga imenujemo potenciranje. Izdelava je natančno opisana v Evropski farmakopeji in poteka v specializiranih farmacevtskih obratih in je podvržena zelo strogim pravilom priprave, izdelave in shranjevanja. Oznaka potence D ali C pomeni stopnjo razredčitve: D – 1:10, C – 1:100. Število zaporednih razredčitev pa nam pove številka za črko, npr. D30 ali C200.

S homeopatijo lahko zdravimo akutne in kronične bolezni. Pri boleznih, ki so funkcionalne narave, kjer ni nepopravljivih okvar na organih in tkivih (povečano izločanje želodčne kisline, anksioznost, depresija, glavoboli, nespečnost, alergije, revmatična obolenja v začetni fazi, težave s ščitnico, menstrualne težave, menopavzalne težave, ponavljajoči infekti, hiperaktivnost in motnje pozornosti pri otrocih, težave pri učenju itd.), lahko pričakujemo popolno ozdravitev.

Pri hudih degenerativnih in drugih obolenjih, kjer je prišlo do nepopravljivih okvar na organih in tkivih (hude degenerativne okvare hrbtenice in sklepov, okvare srčnih zaklopk, okvara ledvic itd.), ozdravitve ne moremo pričakovati, lahko pa težave lajšamo in upočasnimo napredovanje bolezni.

Homeopatsko zdravljenje in zdravljenje s šolsko medicino se ne izključujeta in jo lahko izvajamo tudi sočasno. Zato je pomembno, da je homeopat zdravnik, ki lahko presodi, kdaj je treba v zdravljenje vključiti tudi šolsko medicino oziroma narediti dodatne, za bolnika potrebne diagnostične preiskave.

Prvi obisk pri zdravniku homeopatu običajno traja uro ali več. To je temeljit pogovor z bolnikom o njegovih težavah (anamneza). Dobra anamneza je ključna za izbiro pravega zdravila. Bolnik najprej natančno predstavi svoje težave, sledijo usmerjena vprašanja o splošnem stanju bolnika, občutljivosti, spanju, psihičnem stanju in po potrebi tudi klinični pregled. Zdravnik homeopat nato analizira simptome in na tej podlagi izbere ustrezno zdravilo.

Na začetku zdravljenja se simptomi lahko poslabšajo, ni pa nujno. Začetno poslabšanje, kakor ga imenujemo, je pravzaprav znak, da je zdravilo začelo delovati. Če poslabšanje traja predolgo oziroma je premočno (kar je redko), je potreben posvet z zdravnikom homeopatom, ki je zdravilo predpisal, sicer pa je prva kontrola po šestih do osmih tednih.

Zdravljenje traja različno dolgo, kar je odvisno od narave bolezni in odziva organizma, bolnikove starosti, njegove discipliniranosti itd., pa seveda tudi od tega, ali je bilo izbrano pravo zdravilo. Kronične bolezni, ki trajajo več let, se tudi zdravijo več let. Zdravljenje akutnih bolezni je hitro, lahko le nekaj minut, ur ali dni.

Včasih je izbira zdravila težja, ker je morda na voljo premalo simptomov, ali pa pri prvi izbiri zdravila niso znani vsi simptomi in jih zdravnik homeopat odkriva ob naslednjih obiskih bolnika. Pravilno izbrano zdravilo lahko z občasnimi ponovitvami deluje daljše časovno obdobje, če pa se med zdravljenjem pojavijo novi simptomi, zdravnik homeopat izbere novo zdravilo.

Zdravilo v obliki kroglic raztopimo pod jezikom, zdravilo v obliki kapljic kanemo pod jezik ali pa kapljice kanemo v vodo, počakamo približno deset sekund, da ustna sluznica vsrka zdravilo. Kroglice lahko tudi raztopimo v vodi in srkamo zdravilo po požirkih, pri čemer upoštevamo navodila zdravnika homeopata, ki vodi zdravljenje.

Zdravil ne smemo jemati s hrano. Med uživanjem hrane in uporabo zdravila mora preteči najmanj petnajst do dvajset minut, enako velja za umivanje zob in kajenje.

Med homeopatskim zdravljenjem ne uživamo kamiličnega, metinega in pravega čaja, mentola (bonboni, žvečilni) ter prave kave in kokakole. Izogibamo se močnim vonjavam, močnim parfumom, eteričnim oljem in mazilom z mentolom in kafro. Učinek homeopatskega zdravila pa lahko zmanjša tudi obisk pri zobozdravniku.

Homeopatska zdravila shranjujemo na mirnem mestu, zunaj dosega močnih vonjav, ne preblizu izvorov sevanja (televizorja, računalnika, mobilnega telefona, mikrovalovne pečice itd.) in jih ne izpostavljamo neposrednemu soncu in vlagi.

Če se zgodi, da otrok iz radovednosti ali sladkosnednosti zaužije večje število kroglic hkrati, naj vas ne skrbi, saj ni pomembne razlike v delovanju, če vzame eno kroglico zdravila ali celotno stekleničko.

Ne jemljite homeopatskih zdravil, ki jih je za podobne težave ali za enako diagnozo dobil nekdo drug, kajti homeopatskega zdravila ne izberemo na podlagi diagnoze, temveč individualno na podlagi specifičnih simptomov za vsakega bolnika posebej. Bolniki z enako diagnozo lahko dobijo povsem različna homeopatska zdravila.

Jemanje homeopatskih zdravil samo po sebi ne pomeni, da se zdravite homeopatsko. Pri homeopatskem zdravljenju mora biti zdravilo izbrano po načelih homeopatije. Zdravnik homeopat izbere najustreznejše zdravilo za vsakega bolnika posebej, predpiše odmerek, potenco in način jemanja zdravila ter spremlja potek zdravljenja.