KAJ JE HOMEOPATIJA?

Homeopatija je edinstven in samostojen sistem zdravljenja. Beseda homeopatija je grškega izvora (homoion pathos – podobno trpljenje) in se nanaša na temeljno načelo homeopatije, da se podobno zdravi s podobnim (similia similibus curentur). Njen utemeljitelj, nemški zdravnik dr. Samuel Hahnemann, je homeopatijo razvil kot zdravniško metodo zdravljenja na začetku 19. stoletja in je empirična metoda, ki temelji na izkustvu in ima natančno opredeljen način dela. Zdravila so pripravljena s posebnim postopkom zaporednega redčenja in pretresanja, kar imenujemo potenciranje. Zdravilo izberemo na osnovi načela podobnosti za vsakega bolnika posebej. Po omenjenem načelu je bolezen mogoče ozdraviti z zdravilom, ki pri zdravem povzroči podobne simptome, kot jih ima bolnik. Za predpis homeopatskega zdravila so torej pomembni simptomi in ne diagnoza bolezni. Najbolj pomembni so tisti simptomi, ki individualizirajo bolnikovo bolezensko stanje in ne tisti na podlagi katerih postavimo diagnozo. Sama diagnoza bolezni je nekaj preveč splošnega, da bi nas lahko vodila do pravega homeopatskega zdravila. Bolniki z enako diagnozo lahko dobijo povsem različna homeopatska zdravila, saj se njihovi simptomi, če jih natančno analiziramo, kljub enaki diagnozi razlikujejo.

TEMELJI HOMEOPATIJE

Preizkus homeopatskega zdravila na zdravih ljudeh – ta preizkus poteka po natančno določenem protokolu in je osnova za ugotavljanje simptomov homeopatskega zdravila.

Načelo podobnosti – po tem načelu lahko bolezen ozdravimo z zdravilom, ki v preizkusu na zdravih ljudeh povzroča podobne simptome, kot jih ima bolnik. Predpis enega zdravila, kar sledi iz prvega načela – v preizkusih je vedno uporabljeno le eno zdravilo, katerega delovanje poznamo.

Kako deluje več zdravil hkrati, ne vemo, ker takšni preizkusi (z več zdravili hkrati) niso bili narejeni.

VEČ O HOMEOPATSKIH ZDRAVILIH

KAJ JE HOMEOPATIJA?

Homeopatija je edinstven in samostojen sistem zdravljenja. Beseda homeopatija je grškega izvora (homoion pathos – podobno trpljenje) in se nanaša na temeljno načelo homeopatije, da se podobno zdravi s podobnim (similia similibus curentur). Njen utemeljitelj, nemški zdravnik dr. Samuel Hahnemann, je homeopatijo razvil kot zdravniško metodo zdravljenja na začetku 19. stoletja in je empirična metoda, ki temelji na izkustvu in ima natančno opredeljen način dela. Zdravila so pripravljena s posebnim postopkom zaporednega redčenja in pretresanja, kar imenujemo potenciranje. Zdravilo izberemo na osnovi načela podobnosti za vsakega bolnika posebej. Po omenjenem načelu je bolezen mogoče ozdraviti z zdravilom, ki pri zdravem povzroči podobne simptome, kot jih ima bolnik. Za predpis homeopatskega zdravila so torej pomembni simptomi in ne diagnoza bolezni. Najbolj pomembni so tisti simptomi, ki individualizirajo bolnikovo bolezensko stanje in ne tisti na podlagi katerih postavimo diagnozo. Sama diagnoza bolezni je nekaj preveč splošnega, da bi nas lahko vodila do pravega homeopatskega zdravila. Bolniki z enako diagnozo lahko dobijo povsem različna homeopatska zdravila, saj se njihovi simptomi, če jih natančno analiziramo, kljub enaki diagnozi razlikujejo.

TEMELJI HOMEOPATIJE

Preizkus homeopatskega zdravila na zdravih ljudeh – ta preizkus poteka po natančno določenem protokolu in je osnova za ugotavljanje simptomov homeopatskega zdravila.

Načelo podobnosti – po tem načelu lahko bolezen ozdravimo z zdravilom, ki v preizkusu na zdravih ljudeh povzroča podobne simptome, kot jih ima bolnik. Predpis enega zdravila, kar sledi iz prvega načela – v preizkusih je vedno uporabljeno le eno zdravilo, katerega delovanje poznamo.

Kako deluje več zdravil hkrati, ne vemo, ker takšni preizkusi (z več zdravili hkrati) niso bili narejeni.

VEČ O HOMEOPATSKIH ZDRAVILIH